Zavod Zdrava celota ob Svetovnem dnevu znakovnega jezika, 14. november 2021

Znakovni jezik je jezik sporazumevanja za gluhe. Znakovni jezik gluhih temelji na uporabi rok, mimike obraza, oči in ustnic ter gibanju telesa.


V Sloveniji se na leto rodi okoli 20 gluhih otrok. Z gluhoto pa se mnogi soočijo skozi življenje zaradi različnih razlogov.  


Zaradi težav s sporazumevanjem se gluhi težje izobražujejo in tudi zaposlujejo. Javnost je še vedno premalo seznanjena z problemi in težavami gluhih.


Slovenija je leta 2021 postala prva država, ki je v ustavo (62. a člen ustave) vključila jezik gluhoslepih. Gluhoslepota je samostojna invalidnost, ki izhaja iz hkratne dvojne senzorične okvare, pri kateri se prizadeta čuta med seboj ne moreta nadomestiti. Lahko je prirojena, pridobljena ali pa starostna, običajno po 55. Letu starosti, ki je tudi najbolj pogosta. V Evropski uniji živi okoli 150.000 gluhoslepih. Po podatkih Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uporablja slovenski znakovni jezik, kot jezik sporazumevanja uporablja okoli 1.500 gluhih oseb. Vsaka država ima svoj specifični znakovni jezik.


Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (Uradni list RS, št. 96/02) opredeljuje gluho osebo kot osebo, ki je povsem brez sluha, oziroma osebo, ki zaradi otežkočenega sporazumevanja uporablja znakovni jezik kot svoj naravni jezik.


Ločimo različne kombinacije okvare sluha in vida:

  • gluhota in slepota,
  • gluhota in slabovidnost,
  • naglušnost in slepota ter
  • naglušnost in slabovidnost.


V Zavodu Zdrava celota podpiramo znakovni jezik, kot eno od temeljnih človekovih pravici gluhih ljudi. Kot podpisniki Listine raznolikosti Slovenije se zavzemamo za nediskriminatornost na vseh področjih družbenega življenja!